Kopriva (latinsko ime Urtica dioica) je uvrščena med zdravilne rastline, ki pa je zaradi svoje pogostosti velikokrat spregledana ali celo opredeljena kot plevel, torej jo večkrat celo zatiramo. Je že res, da ne želimo, da nam s svojo agresivno rastjo preplavi naš zelenjavni ali cvetlični vrt, a ko jo porežemo, jo lahko zelo koristno uporabimo. Uporabna je celotna rastlina: mlade vršičke in semena uporabimo v prehrani, celotno rastlino pa v ekološkem kmetovanju.
Bogastvo koprive
Kopriva je zelo bogata z beljakovinami, vitaminom A, še bolj pa z vitaminom C, ter minerali: kalcij (71% RDA), železo (40% RDA) in magnezij, ter baker in mangan. Če zaužijemo 100 g koprive, smo s tem pokrili skoraj celotno dnevno potrebo našega telesa po vitaminu A in 3,5-krat več vitamina C, kot ga dnevno potrebujemo. A naj vas ta količina ne skrbi, saj je vitamin C v vodi topen in kar ga telo ne izkoristi, ga izločimo z urinom. 100 g koprive pokrije tudi preko 70% dnevnih potreb po kalciju in 40% dnevnih potreb po železu.
OPOMBA: RDA je dnevna priporočena količina, preračunano na 100 g živila.
Zanimiva primerjava z mesom nam razkrije, da je kopriva bolj bogata z železom kot meso, pa tudi pomemben vir beljakovin.
| Goveje meso | Kopriva | |
| Beljakovine /100 g | 21,9 g | 7,4 g |
| Železo /100 g | 1,9 mg | 4,1 mg |
Vir: OPKP
Uporaba v ljudski medicini
Kopriva se v ljudski medicini zaradi diuretičnega učinka uporablja pri blagih okužbah sečil. Kopriva nudi pomoč pri obnovi rdečih krvničk (zdravljenje slabokrvnosti), priporočajo jo pri revmi in putiki, izredno dobro deluje na dihala (čisti pljuča in olajša izkašljevanje), velika pomoč je pri tuberkulozi in zdravljenju astme. Pomirja živce in deluje krepčilno na celoten organizem, saj nudi oporo pri oboleli slinavki, jetrih, vranici, žolču in želodcu ter zdravi prepustno črevo, zaradi katerega lahko pride do sistemskega vnetja. Ugodno deluje tudi na okužbe v ustih, spodbuja celično presnovo in s tem zdravi hrustanec…
In še bi lahko naštevali njene blagodejne učinke na telo, saj gre za eno najmočnejših in vsestranskih zdravilnih rastlin, ki je zaradi svoje pogostnosti preveč spregledana, koprivo opisuje znani zeliščar pater Simon Ašič. (Vir: Domača lekarna patra Simona Ašiča, Mohorjeva družba; 2007)
Uporaba v kulinariki
Čeprav nas kopriva »opeče«, če se jo dotaknemo, jo kljub temu lahko uživamo surovo. Najpogosteje koprivo sicer uživamo pripravljeno podobno kot pripravljamo špinačo. Lahko jo dodajamo tudi v juhe in enolončnice.
Enostavna koprivina juha
Tri večje krompirje olupimo, narežemo na kocke, zalijemo z vodo in pristavimo. Ko zavre solimo ali še bolje, dodamo zelenjavno mešanico s soljo. Ko je krompir kuhan, odstavimo, dodamo oprane vršičke koprive in s paličnim mešalcem spremenimo v kremno juho. Postrežemo tako, da dodamo po okusu še žlico kisle smetane ali popečene kruhove kocke.
Če nam je okus koprive še tuj in morda premočan, lahko del koprivinih listov nadomestimo z blitvo ali špinačo, zgodaj spomladi pa tudi s čemažem.
Koprivin namaz
Koprivo lahko pripravimo tudi kot namaz. Zmeljemo koprivine liste skupaj z lanom in dodamo sveži kremni sir ali skuto. Solimo po okusu.
Idej za njeno uporabo je veliko. Lahko jo dodamo v sirovo omako ali plast, ko pripravljamo zelenjavno lazanjo, nadev za zavitek iz vlečenega ali listnatega testa…bodimo ustvarjalni.
Koprivo na trgu najdemo najpogosteje v obliki čaja in čajnih mešanic, zato se moramo kar sami odpraviti v nabiralno akcijo. Nedavno pa se je na tržišču pojavil izdelek v obliki namaza, ki vsebuje svežo koprivo in je fermentiran. Prednost takega živila je, da termično ni obdelano in zato ostaja bogato z vitaminom C, ki se sicer pri toplotni obdelavi uniči.
