Počasi se poletje poslavlja in prihajajo jesenski dnevi, četudi jih zaradi toplih dni še ne čutimo. Prve ohladitve, ki jo bomo letos sicer zelo veseli, saj je poletje zelo vroče, pogosto prinesejo s seboj tudi prve prehlade. Če se šele takrat spomnimo, da moramo okrepiti svoj imunski sistem, je to že malo pozno, zato ukrepajmo zdaj.
Skrb za močan imunski sistem
Imunski sistem skrbi za ohranjanje našega zdravja, zato moramo mi poskrbeti zanj. Ni potrebno, da razumemo ta zapleten sistem, ki ga sestavljajo določene specializirane celice, organi in procesi, ki nadzorujejo dogajanje v našem telesu in ga ščitijo pred negativnimi vplivi. Ključno je, da prepoznamo, da je naše zdravje naša skrb.
Če se občasno pregrešite pri prehrani, ne imejte slabe vesti, kajti imunski sitem lahko oslabimo tudi s stresom in fizično neaktivnostjo. Po domače bi rekli: »Ne se sekirati, ker je potem še slabše«. Za zdravje je potrebno skrbeti skozi vse leto in če tega nismo storili, je sedaj čas, da se resno lotimo dela in se dobro pripravimo na prihajajoče jesenske dni.
Kje začeti
Imunski sistem slabijo strupi, ki jih v svoje telo vnesemo bodisi preko hrane, zraka ali nanosa na kožo. Te snovi se lahko v našem telesu zadržijo različno dolgo. Nekatere, kot so to na primer težke kovine, pa se celo akumulirajo. In prav te je najtežje odstraniti.
Zato vam svetujem, da začnete najprej s čiščenjem telesa.
»Kako torej očistiti svoje telo?« se vprašamo in pogledamo na splet. Tam pa nam ponujajo mnogo pripravkov, s katerimi naj bi očistili telo, nekateri so bolj drugi manj naravni. Če za čiščenje v telo vnesemo spet močno predelano snov, potem je učinek omejen. Živila bi morali užiti v celoti in predelana le toliko, kolikor je to nujno potrebno. Še toliko bolj pa to velja za živila in snovi, s katerimi želimo očistiti svoje telo. Ko bomo svoje telo očistili strupov, se bo začelo regenerirati samo, saj se telo samo zdravi, če mu le dopustimo in ga ob tem še podpremo.
Čiščenje organizma
Eden izmed bolj učinkovitih načinov čiščenja telesa je post. Post lahko izvajamo različno dolgo in v različnih stopnjah strogosti. Strogi post pomeni, da se odrečemo vsej hrani in pijemo le vodo. Ta je primeren za ljudi, ki so posta že vajeni in njihovo telo ni zelo obremenjeno. Ostalim pa priporočamo milejšo obliko posta s sokovi ali celo lažjimi zelenjavnimi jedmi. Pri postu s sokovi ne uživamo trde hrane, temveč samo sveže stisnjene sadne in zelenjavne sokove. Slednji so bolj primeri za čiščenje telesa od sadnih, saj vsebujejo znatno manj sladkorja in so zelo bogati z minerali, vitamini in fito snovmi, s katerimi podpremo telo, da se lažje znebi toksičnih snovi.
Ker je v jesenskem času sadja in zelenjave v izobilju, je prav, da to izkoristimo in si pripravimo sveže sokove. Dolžina posta je odvisna od tega, kako smo ga vajeni in seveda kako se ob tem počutimo. Ne smemo odnehati ob prvih znakih lakote ali slabšega počutja, saj je to znak, da se je telo začelo čistiti. Pri čiščenju namreč telo sprosti večjo količino strupenih snovi, ki jih skuša izločiti, posledica tega pa je lahko tudi, da naše počutje zaniha. Predvsem se lahko pojavijo glavoboli in utrujenost med tretjim in petim dnevom. Če se to pojavi, vztrajajmo še kakšen dan ter pijmo več vode in zeliščnih čajev, da pomagamo telesu izločiti strupe. Če pa se počutje v dveh ali treh dneh ne izboljša, potem post prekinemo in se vrnemo na hrano. Vendar naj bo ta hrana še vedno čim bolj lahka, sveža in iz ekološke pridelave, da si telo lahko opomore in hkrati še vedno deluje čistilno.
Zdravje iz trebuha
To, da je v trebuhu sedež imunskega sistema, že vemo, saj se o tem veliko piše in govori. Pomembno pa je, da vemo, kako poskrbeti za zdravo črevesno mikrofloro.
Uživajmo živila, ki so bogata tako s fito snovmi kot z vlakninami. Najprimernejša je sveža zelenjava in sadje. Živilo užijmo čim bolj v celoti, saj s tem poskrbimo, da nam resnično da vse, kar premore. Več fito snovi, mineralov in vlaknin ima zelenjava, saj je sadje bogato tudi s sladkorji, kar pomembno vpliva na razmerje prehranskih snovi.
Veliko pomoč pri krepitvi našega mikrobioma nudijo fermentirana živila. Če so ta živila bogata z vlakninami, pa lahko govorimo kar o probiotiku in prebiotiku hkrati.
Vsi poznamo kislo zelje in repo, ki pa ju poleti navadno ne uživamo, saj gre za tipično jesenska oziroma zimska živila. Večino zelenjave lahko fermentiramo sami in jo tako še dodatno obogatimo, saj so hranilne snovi v fermentiranih živilih biološko bolj dostopne, nudijo pa nam tudi obilico pomembnih mikroorganizmov. Postopek fermentiranja zelenjave je relativno enostaven in hiter. Pri tem moramo paziti na čistočo dela in posode, pravilno razmerje soli in ustrezno temperaturo, ter da je živilo v celoti prekrito s tekočino, sicer se rada naseli kakšna plesen in ga pokvari.
Bolj zahteven in dolgotrajen je postopek, če želimo fermentirati sestavljena živila in predvsem živila, ki ne vsebujejo veliko vode. Postopek fermentacije je dolgotrajnejši in traja tudi do dva meseca, zato je nevarnost, da gre kaj narobe, toliko večja. Bolj spretni pa se naj le lotijo tudi tega. Za manj izkušene so na voljo že pripravljeni fermentirani divji zeliščni namazi, ki vsebujejo samonikle rastline, še posebej bogate z minerali in klorofilom ter vlakninami, ki so hrana za naše mikroorganizme.
Fermentiranih živil ne izpostavljamo visokim temperaturam. S kuhanjem namreč uničimo žive mikroorganizme, ki jih fermentirana živila vsebujejo, poleg tega pa tudi vitamine, ki niso odporni na visoko temperaturo, kot je na primer C vitamin. Užijmo jih sveže. Če jih dodajamo drugim jedem, pa naredimo to po koncu kuhanja.
Bogastvo, ki ga nosijo zelišča
Uporaba začimb in zelišč v prehrani ljudi ima dolgo zgodovino. Že 2000 let pred našim štetjem je obstajala tako imenovana cimetova pot, po njej imenovana začimba pa je bila veliko bogastvo. Uporaba začimb in zelišč v kulinariki ni pomembna le za oblikovanje okusa, ampak pomembno obogati naše jedi tudi biološko, saj večina začimb sodi v skupino zdravilnih zelišč. Fito snovi, ki jih začimbe dodajo naši prehrani, so pomembne za naše zdravje.
Zelišča imajo svojstveno delovanje. Tako na primer lovor deluje kot močan antioksidant, ima antibiotično delovanje, deluje na prebavo in lajša trebušne krče. In potem se še vprašamo zakaj je babica fižolovim jedem vedno dodala lovor in šetraj. Naše babice so poznale skrivnosti, ki se jih žal mnogi nismo uspeli od njih naučiti. Res je tudi, da so včasih več časa posvetili pripravi jedi, saj so bile gospodinje doma in je bilo kuhanje in priprava ozimnice njihovo dnevno delo.
Današnji svet pa je hiter in kronično nam primanjkuje časa. Iz tega razloga so hitri tudi nakupi in priprava obrokov. Ob tem seveda niti ne pomislimo, da bi sami vzgajali ali nabirali zelišča. Potem je tu še vprašanje, kaj dodati kateri jedi, kaj paše skupaj in seveda ali imamo vse to pri roki. Kuhanje nam lahko olajšajo že pripravljene zeliščne mešanice, ki imajo lahko dodano tudi že sol, torej zeliščne soli. Običajno so te pripravljene tako, da se zelišča po okusu in delovanju med seboj dopolnjujejo in podpirajo. Njihova prednost je tudi ta, da ne zavzamejo veliko prostora v naši kuhinji ali potovalni torbi.
Uporaba zelišč je pomembna tako z vidika oblikovanja okusa kot tudi z vidika vpliva na naše zdravje. Ne pozabimo nanje, prgišče zelišč po biološki vrednosti prekaša marsikatero živilo. Pripravimo si zelišča in predvsem ne pozabimo jih uporabiti, saj bomo tako še bolj krepili naš imunski sistem. Poleti uporabimo sveža, za zimo jih posušimo ali pomešamo s soljo, tudi za to je sedaj pravi čas.
S pravilno prehrano, telesno aktivnostjo in obvladovanjem stresa bomo za krepitev imunskega sistema naredili kar največ.
mag. Iva Verbnik, u.d.i.živil.tehnol.
