Zakaj je pomembno, da uživamo čim manj predelana živila? Torej takšna, kot so zrasla v naravi.
O polnovrednih živilih je bilo že veliko izrečenega. Najbolj so nam znani izdelki iz polnovredne moke, kot so na primer graham testene, kosmiči, kruh in podobno. A če se začne, se ne sme tudi končati le pri žitih in izdelkih iz njih. Prehrambna industrija mnoga živila rafinira, prečiščuje in ločuje na posamezne sestavine. S temi postopki pa živila siromašimo in tako omejujemo njihov pozitivni vpliv na naše telo.
Živilo, ki je celotno, namreč deluje drugače kot tisto, ki smo mu nekaj že odvzeli, izločili. Na primer jabolko, ki ga zaužijemo v celoti (torej vse užitne dele) na naše telo deluje drugače, kot če pojemo olupljeno jabolko ali spijemo jabolčni sok. V prvem primeru mu odvzamemo veliko vlaknin in snovi, ki se nahajajo v kožici sadeža. V drugem primeru je poseg še večji, saj smo iz jabolka iztisnili le tekočino, vlaknine pa v celoti zavrgli. S tem smo izgubili pomemben del sadeža, ki vpliva na to, da se po zaužitju krvni sladkor hitro dvigne, čemur sledi tudi hiter padec. Za nihanje sladkorja v krvi pa vemo, da ni najboljše za naše zdravje in počutje. Ko zaužijemo jabolko v celoti, pa krvni sladkor narašča bolj postopno in je stabilnejši. Tudi vlaknine pomembno vplivajo na našo prebavo in so hrana za bakterije, živeče v našem prebavnem traktu. Vse to pa pozitivno vpliva na naše zdravje in počutje.
Dober primer siromašenja živila je tudi riž. Če uživamo oluščen in poliran riž (torej beli riž), smo odstranili pomemben del ovojnice, ki v sebi nosi snovi, ki jih telo potrebuje za presnovo. Namesto iz ovojnice torej telo te snovi črpa iz zalog v našem telesu. Ko te zaloge močno upadejo, pa se pojavijo težave, povezane s pomanjkanjem mineralov in vitaminov.
Podobno velja za vsa živila. Bolj kot jih prečiščujemo, odstranjujemo določene dele, koncentriramo, skratka predelujemo, večje neravnovesje lahko takšna živila povzročajo v našem telesu.
Pomembno je torej, da živila čim bolj uživamo v njihovi naravni obliki. Seveda odstranimo neužitni del, saj pecljev, olesenelih lupin in podobno ne moremo uživati, ohranimo pa vse kar je užitnega.
Polnovredna prehrana
Polnovredno prehrano lahko sestavljajo samo polnovredna oziroma nepredelana živila, ki so torej gradniki naše prehrane. Pri tem pa moramo upoštevati tudi, da je potrebno uživati čim bolj različna živila: sadje, zelenjavo, žita, oreške, meso in ostalo. Enostranska prehrana, temelječa le na določeni skupini ali celo vrsti živil, lahko dolgoročno slabo vpliva na naše zdravje.
Pri tem ima smisel tudi pravilno kombiniranje živil, da se med seboj podpirajo. Na ta način si olajšamo prebavo in tudi povečamo izkoristek hranil, ki jih naše telo lahko vsrka iz zaužite hrane.
Naj izberemo ekološka ali konvencionalna živila?
Lahko bi rekli, da gre za retorično vprašanje, da torej že samo vprašanje nosi tudi odgovor. Zagotovo so ekološko pridelana živila manj obremenjena z določenimi onesnaževalci, kot so pesticidi, hormoni, težke kovine. Torej naj bi bila ekološka živila za naše zdravje bolj koristna. Prav tako gre za živila, ki imajo načeloma višjo vsebnost hranilnih snovi, saj jih ne spodbujajo umetno k hitri rasti, ampak se razvijajo in rastejo počasneje. Saj vemo, solata na vrtu potrebuje tudi do dva meseca, da naredi veliko glavo, med tem ko je na hidroponiki (pridelava na vodi) ta proces neprimerljivo hitrejši in takšna solata ima manjšo biološko vrednost.
Naj ne manjkajo samonikle rastline
Pozabljamo, da so samonikle rastline, ki niso gojene, dejansko najbolj zdrava in polnovredna živila. Zakaj? Ker rastejo v naravi in nihče zanje ne skrbi, jih ne ščiti pred neugodnimi vremenskimi in drugimi vplivi ampak se morajo braniti same. V ta namen razvijejo veliko fito snovi, ki delujejo zaščitno. Tako kot te snovi ščitijo samo rastlino, čistijo tudi nas, ki jih zaužijemo. To so vitamini, minerali in fito snovi (antioksidanti, polifenoli, antociani….). Če le imamo možnost, naberimo rastline in njihove plodove v njihovem naravnem rastišču v čistem okolju in jih dodajmo naši prehrani. To bo resnično obogatilo naš jedilnik in pomembno vplivalo na naše zdravje.
Seveda pa moramo te rastline dobro poznati, da jih ne zamenjamo z neužitnimi ali celo strupenimi rastlinami. Pozanimajmo se pri ljudeh, ki nabiranje dobro poznajo, dober vir pa je tudi strokovna in poljudnoznanstvena literatura, ki nam pomaga prepoznavati užitne samonikle rastline.