Čemaž ali pomladni zdravilec

Delite z ostalimi:

Čemaž

Čemaž postaja vse bolj priljubljena rastlina, ki jo mnogi že vključujejo v prehrano. 

Čemaž, katerega latinsko ime je Allium ursinum, spada v skupino lukovk, kamor prištevamo še čebulo, česen, por in drobnjak. Skupno vsem tem rastlinam je, da imajo močno protimikrobno delovanje. Čemaž naj bi bil med njimi celo najmočnejši. 

 

Kako ga nabiramo

Užitni so vsi deli rastline (čebulice, steblo, listi in cvetovi), vendar so listi najbogatejši s snovmi, ki imajo močno bioaktivno delovanje. Najbolj proučene bioaktivne snovi v čemažu so žveplove spojine, fenolne spojine, triterpenoidi, karotenoidi, klorofili, tokoferoli in proteini lektini. Za našo prehrano je najbolj pomembna visoka vsebnost vitaminov A, E in C, ki jih je največ v čemaževih listih. 

Zdravilne učinke čemaža pripisujemo pretežno žveplovim spojinam. Te snovi dajejo čemažu tudi poseben vonj, ki ga opišemo kot »vonj po česnu«. Ta vonj je tudi pomemben znak razpoznavnosti, da imamo v rokah pravo rastlino. Fenolne spojine, imajo dokazano antioksidativno, antimutageno in antikancerogeno delovanje, zato so pomembne za ohranjanje in krepitev našega zdravja.

 

Kako čemaž deluje na naše telo

Čemaž je poznan po svojih učinkih na čiščenje ožilja, znižanje ravni holesterola in trigliceridov, preprečuje aterosklerozo in niža previsok krvni tlak, pospešuje prebavo in odganja črevesne zajedavce, na telo deluje razkužilno.  

Čemaž ima zelo močan čistilni učinek na naše telo, kar pomeni, da se sprostijo in izločijo škodljive snovi, ki so v našem telesu. Ker je pri tem zelo učinkovit, je potrebna tudi previdnost, saj hkratno sproščanje velike količine teh snovi lahko povzroči tudi težave, kot je na primer glavobol. Tisti, ki niso vajeni uživati te rastline, morajo z njo začeli postopno in pri tem opazovali odziv telesa, saj obstaja tudi možnost, da smo na določene snovi v čemažu (sulfidi in alicin) preobčutljivi ali alergični. Zato je, tako kot z vsako stvarjo, potrebno biti previden in zmeren. 

Še ena past pri čemažu je, če ga zamenjamo s strupenimi rastlinami, kot je jesenski podlesek in šmarnica. Preden se odpravimo nabirati, se moramo dobro poučiti, da ga bomo prepoznali. Poleg tega vedno nabiramo posamične liste in ne v šopih, da se vmes ne prikrade neželena rastlina. 

 

Kje ga nabiramo

Če smo regrat že zamudili (no vsaj pomladnega, sicer lahko regrat nabiramo in uživamo vse leto), pa se po čemaž še lahko odpravimo na hladnejša področja, kot so senčna in višje ležeča rastišča. V Sloveniji raste čemaž v mešanih, vlažnih gozdovih, velikokrat ob potočkih, kjer je dovolj vlage. Nabiramo mlade liste, ki imajo v sebi največ zdravilnih učinkovin.

Da nam bo ta zdravilna rastlina na voljo tudi v drugih letnih časih, jo lahko vložimo v olje, pripravimo v obliki pesta ali namaza. Zamrzovanja ne priporočamo, ker ima čemaž zelo močan vonj, ki se ga lahko navzamejo vsa živila v zamrzovalniku, poleg tega izgubimo biofotone. 

 

Delite z ostalimi:

Podobni prispevki

Hrana za boljši jutri

Med 5. in 7. novembrom bo v Ljubljani potekal Evropski simpozij hrane pod naslovom Hrana za boljši jutri. Gre za